APDEJT.si

V Združenih narodih je potekalo prestavljeno srečanje, namenjeno reševanju izraelsko-palestinskega konflikta z dvodržavno rešitvijo. Konference se je udeležilo več deset ministrov, vendar pa sta se je ZDA in Izrael vzdržala udeležbe. Srečanje je poudarilo pričakovanja in tista, ki jih pri reševanju te kompleksne situacije ni, ob tem pa izpostavilo bojkot pomembnih akterjev.

Britanska mati Fiongala Greenlaw-Meeka, ki je umrl v nesreči letala Air India, je pretresena, ker so ji sprva sporočili, da posmrtni ostanki v krsti ne pripadajo njenemu sinu. Dodatni DNK test je potrdil, da truplo ni pripadalo njenemu sinu. Družina je izrazila globoko razočaranje in prizadetost zaradi napake, ki je dodatno poslabšala njihovo žalovanje.

Izraelsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri napoveduje humanitarno premirje v treh območjih Gaze. Namen premirja je omogočiti konvojem Združenih narodov dostavo humanitarne pomoči prebivalcem. Premirje naj bi se pričelo v nedeljo in bo potekalo dnevno med 10. in 20. uro po lokalnem času, čas začetka pa ni bil natančno določen. Ta odločitev prihaja v času naraščajočih skrbi glede lakote na območju Gaze.

Strokovnjak za medicino ob nesrečah Johan von Schreeb je izraelske zračne dobave pomoči Gazi označil za "vajo v promociji", ki ovira dejansko pomoč. Kljub izraelski napovedi premorov v bojih in odprtju novih poti za pomoč, ki so že povečale dobave, so izraelske sile napadle območje, označeno za varno cono, kar je povzročilo smrt več kot 53 ljudi. Medtem je vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) obtožil Izrael širjenja lažnih trditev o kraji pomoči, da bi nadzoroval njeno distribucijo.

Kljub izraelskemu "taktičnemu premoru" pri vojaških operacijah in napovedi o povečanju vstopa humanitarne pomoči v Gazo, so kolone s 100 tovornjaki s pomočjo komaj dosegle območje. Organizacije in strokovnjaki opozarjajo, da so ti ukrepi in pomoč še vedno "kaplja na vroč kamen" glede na obseg lakote in podhranjenosti, ki pesti več milijonov ljudi v Gazi. Mednarodna skupnost ostaja kritična, saj Izrael od marca omejuje vstop humanitarne pomoči.

Grčija se je soočala z obsežnimi gozdnimi požari, ki so razsajali po otokih in celini, kar je vodilo do evakuacij v predmestju Aten. Zaradi vročinskega vala s temperaturami do 44°C so se požari še razširili. EU je poslala letala za pomoč pri gašenju, medtem ko so češki gasilci in italijanska letala že priskočili na pomoč, kar je poudarilo resnost situacije in mednarodni odziv.

Namestnik irskega premierja (Tánaiste) Simon Harris je podprl predlog za organizacijo nacionalnega dneva solidarnosti oziroma protesta v zvezi zGazo. Harris je izrazil pripravljenost, da bi z vlado preučil, kako bi takšen dan lahko uresničili, pri čemer je predlog označil za "smiselno in dobro idejo". Pobuda izhaja iz pisma, objavljenega v časniku The Irish Times.

Bob Geldof je ostro kritiziral izraelsko vlado glede konflikta v Gazi, opisal je njihovo početje kot "gnusno sramoto" in jih obtožil namernega stradanja otrok. Medtem ko se javnost ukvarja z "Epsteingate" škandalom, ki vključuje Donalda Trumpa, pa trije drugi ključni zgodbi ostajajo spregledani, kar avtor ocenjuje kot popačenje javnega diskurza, kjer se pozablja na res pomembne zadeve zaradi tistega, kar je "razburljivo".

Vatikanski pogovori med papežem Frančiškom in metropolitom Antonijem iz Volokolamska, vplivnim predstavnikom proruskega krila Ruske pravoslavne cerkve, so potekali v napeti atmosferi, saj naj bi papež s tem srečanjem iskal priložnost za diskusijo o verski svobodi v Ukrajini. Medtem je Kremelj zapletel mirovna pogajanja z zavrnitvijo neposrednega srečanja med ruskim predsednikom Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim pred podpisom mirovnega sporazuma ter predlagal delo delovnih skupin uradnikov. Poleg tega se ruski najstniki še vedno soočajo s smrtjo na fronti kljub Putinovim obljubam, medtem ko sta tako Rusija kot Ukrajina poročali o napadih v zadnjem času.

Britanski poslanci so pozvali vlado k priznanju Palestine kot države, s čimer se povečuje pritisk na premierja za nujno ukrepanje. Medtem se je v ospredje pretekli teden ponovno prebila vse slabša humanitarna situacija v Gazi, kjer organizacije opozarjajo na "neverjetno" raven trpljenja in grožnjo stradanja v palestinski enklavi.

Donald Trump je prispel v Škotsko, kjer se je začel njegov štiridnevni obisk. Med obiskom naj bi obiskal svoja golf igrišča, vključno s Turnberryjem, katerega sanje o gostitvi prvenstva Open se še niso uresničile. Trumpov obisk je spremljala izjemna varnostna operacija, pri čemer so bili napoteni tudi policisti s Severne Irske. V času njegovega prihoda so se pojavile tudi novice o njegovih predhodnih izjavah o carinskih stopnjah EU in zavrnitvi priznanja Palestine. Med obiskom naj bi se sicer sestal s škotskim voditeljem Johnom Swinneyjem in vodjo laburistov Sir Keirjem Starmerjem, s katerim je izrazil pozitivno mnenje. Nekateri mediji so Trumpov obisk povezali tudi s preiskavo Epsteinovega škandala.

Francosko vrhovno sodišče je v petek razveljavilo nalog za aretacijo nekdanjega sirskeega voditelja Bašarja al-Asada, ker je bil izdan v času, ko je bil še na položaju predsednika. Sodišče je pojasnilo, da nalog ni veljaven zaradi njegove imunitete kot vodje države, vendar pa je hkrati dopustilo možnost izdaje novega naloga, saj Asad zdaj ni več aktualni vodja države. S tem je vrhovno sodišče potrdilo nekatere pravne zaščite Asada, ki izhajajo iz njegovega prejšnjega statusa.

Odbor za zunanje zadeve irskega parlamenta je v poročilu o zakonu o zasedenih ozemljih močno priporočil, da se v zakonodajo vlade vključijo tako blago kot storitve. Odbor naj bi v petek dokončal svoje poročilo, s čimer bi se zagotovila širša podpora temu predlogu.

Izrael je dovolil pošiljanje nujne mednarodne pomoči v Gazo s padali, ki naj bi se začelo v petek. To naj bi omogočilo dostavo pomoči tudi tistim, ki ne morejo priti do območij, kjer se pomoč običajno deli. Obstajajo sicer pomisleki glede učinkovitosti te metode pošiljanja pomoči, medtem ko ZN opozarjajo, da v Gazi zmanjkuje specializirane hrane za podhranjene otroke.

Hamas je potrdil, da je predložil uradni odgovor na zadnji predlog za premirje v Gazi. Hkrati je analiza USAID-a ugotovila, da ni dokazov o obsežni kraji humanitarne pomoči v Gazi s strani Hamasa. Pogajanja o premirju so bila skrajšana, ZDA pa so obtožile Hamas pomanjkanja "dobre vere".

Vodja nizozemske levice je zahteval priznanje Palestine kot države, s čimer naj bi Nizozemska podprla Palestince ob izraelskih napadih, ki naj bi vodili k izbrisu Gaze. Očital je nepripravljenost Haaga k ukrepanju. Medtem je Hamas potrdil, da je predal svoj formalni odgovor na zadnji predlog za premirje v Gazi, s čimer se nadaljujejo prizadevanja za konec spopadov.

Več kot 220 britanskih poslancev je pozvalo premierja, naj prizna palestinsko državo. Vodja laburistov Keir Starmer se je uprl pritisku, da bi Palestino priznal takoj, in izjavil, da mora priznanje biti del širšega načrta, ki bo vodil do rešitve dveh držav in trajne varnosti za Palestince in Izraelce. Nekaj visokih predstavnikov vlade naj bi pritiskalo na premierja, naj takoj prizna palestinsko državo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil ključno zahtevo Hamasa za konec vojne po preložitvi premirja. Hamas je predložil svoj odgovor na predlog menjave zapornikov, ki vključuje zahtevo po koncu vojne po predvidenem 60-dnevnem premirju. Medtem je Francija uradno napovedala priznanje palestinske države, kar je sprožilo kritike Izraela in ZDA. Humanitarne organizacije poročajo o hudi podhranjenosti otrok v Gazi, pri čemer nekateri uslužbenci ZN-a zaradi lakote omahnejo. Jordanija se sooča z notranjo krizo zaradi zatiranja solidarnosti s Palestino.

Zdravnik, ki je delal v Gazi, je obtožil izraelske vojake, da so "igrali igro" pri streljanju na ljudi, saj naj bi bili vzorci strelnih ran "skoraj kot pri izraelskih vojakih". Jordanske oblasti naj bi nehote spodbujale "notranjo krizo" s poudarjanjem solidarnosti s Palestino. Interna analiza ameriške vlade ni našla dokazov o sistematični kraji humanitarne pomoči s strani Hamasa, kar postavlja pod vprašaj glavno izraelsko utemeljitev za omejevanje dostave. Ministrstvo za zdravje palestinske samouprave pa trdi, da je Izrael povzročil smrt 122 Palestincev zaradi stradanja.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.